Miha Mohor

Profesor slovenščine in angleščine, dolgoletni praktik, knjižničar, mentor literarnih krožkov, šolskih glasil in mladih bralcev je eden najbolj vztrajnih, vidnih in ključnih delavcev na področju spodbujanja bralne pismenosti mladega človeka v slovenskem prostoru.

Neposredno ali posredno je prispeval k bralni vzgoji več generacij bralcev in mentorjev branja.Strokovno je sodeloval pri posodabljanju pouka slovenskega jezika in književnosti ter izbirnih predmetov, ki spodbujajo branje, in za to leta 1998 prejel nagrado Republike Slovenije za uspešno delo na področju šolstva. V slovenskem prostoru je prepoznavno deloval na področju spodbujanju prostočasnega branja in razvijanja bralne kulture ter ključno prispeval k strokovnemu razvoju Bralne značke in njeni promociji doma in po svetu. Njen član je vse od leta 1985 in je vse skozi med snovalci svežih razvojnih programskih premislekov in različnih gradiv. V letošnjem letu je uredil knjigo Partljič.doc in osnoval tudi MEGA kviz S knjigo v svet, ob 60-letnici Bralne značke. O svojem strokovnem delu in bogatih praktičnih izkušnjah objavlja prispevke v mladinski in strokovni periodiki, predava mentorjem na seminarjih in drugih izobraževalnih oblikah. Njegova bibliografija obsega več kot 400 enot – samostojnih publikacij, zbornikov, strokovnih člankov in drugih gradiv, pri katerih je naveden kot avtor, soavtor, urednik, mentor idr.

Bralnospodbujevalni projekti Naša mala knjižnica, Zmenek s knjigo in Bralni vlak založbe KUD Sodobnost International

Založba KUD Sodobnost ob kvalitetni založniški knjižni produkciji posebno pozornost posveča tudi izvajanju inovativnih projektov s področja spodbujanja branja v družinskih in izobraževalnih kontekstih. Mednarodni projekt Naša mala knjižnica izvajajo v šolskem kontekstu in je namenjen promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev, ki so uveljavljeni v domovini, ne pa nujno v drugih evropskih državah. S premišljenim izborom knjižnih naslovov in spremnim gradivom Ustvarjalnik k sodelovanju vsako leto pritegnejo več kot 200 slovenskih osnovnih šol.


Spodbujanju družinskega branja sta namenjena projekta Zmenek s knjigo, v okviru katerega v formi knjižne škatle ponujajo kakovostna bralna gradiva za vso družino, ter Bralni vlak, ki je zasnovan kot zabavna literarna družinska aktivnost, ki spodbuja skupno branje otroka in bližnjega odraslega. K razvoju področja KUD Sodobnost dragoceno prispeva tudi s stalno rubriko Mlada Sodobnost v literarni reviji Sodobnost, ki v slovenski prostor prinaša poglobljene kritike otroške in mladinske književnosti.

Dragica Haramija

Predavateljica za predmetno področje mladinska književnost na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter raziskovalka s področja slovenske mladinske književnosti, kjer se ukvarja predvsem s preučevanjem proze, še posebej z razvojem žanrov mladinskega slovstva na Slovenskem, s teorijo slikanice in multimodalnim branjem slikaniških gradiv, ter z razvojem pismenosti, zlasti v predšolskem in zgodnjem šolskem izobraževanju.

Objavila je 7 samostojnih znanstvenih monografij, več kot 50 izvirnih znanstvenih člankov in 40 znanstvenih prispevkov na konferencah. Ves čas objavlja tudi poljudne članke o mladinski književnosti, piše spremne besede in kritike ter je urednica strokovnih in leposlovnih monografskih publikacij. Že več kot deset let deluje v komisiji za Cankarjevo priznanje, je članica žirije za nagrado Večernica ter od leta 2004 strokovna svetovalka žirije za desetnico. Kot urednica in avtorica je sodelovala pri zborniku v angleškem jeziku Slovenia's Best for Young Readers 2020 (DSP), kjer je predstavljenih 44 slovenskih pisateljev in pisateljic, pesnikov in pesnic. Ob vsej pedagoški praksi in raziskovalnem delu nudi zelo pomembno strokovno podporo mladinskim avtorjem in mladinski književnosti z delovanjem v različnih strokovnih skupinah, žirijah, uredniških odborih, društvu Argo, pri programskem vodenju Očesa besede idr.

Leonida Babič

Kot šolska knjižničarka že več kot dvajset let predano in angažirano vodi, koordinira in izvaja različne bralne projekte in druge dejavnosti, povezane s promocijo branja. Koordinira tekmovanje za bralno značko na Osnovni šoli Starše, organizira projekt Rastem s knjigo za sedmošolce, je mentorica učencem pri knjižnično-muzejskem MEGA kvizu ter vodi bralne projekte, kot so Noč knjige, Medgeneracijsko branje in Beremo skupaj.

Ob Mednarodnem mesecu šolskih knjižnic pripravlja razstave in delavnice za učence ter vrsto let sodeluje tudi v mednarodnem projektu izmenjave knjižnih kazal s kolegi knjižničarji po vsem svetu. Je nacionalna koordinatorica projekta Branje ne pozna meja, ki je namenjen spodbujanju učencev k branju mladinske književnosti ter spoznavanju književnosti in kulture sosednje države. Svoje delovne izkušnje in spoznanja ves čas aktivno predstavlja v okviru seminarjev, simpozijev in v strokovnih publikacijah ter nudi pomoč kolegicam in kolegom na strokovnem področju šolskega knjižničarstva.

Bralna značka Slovenije

Bralna značka Slovenije, ki jo strokovno in organizacijsko vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, je najstarejše bralno gibanje na Slovenskem in v letu 2020 praznuje častitljivo 60-letnico delovanja.

Ko pomislimo na prostočasno branje kot del kulturne biti sodobnega človeka, je Bralna značka s svojo inovativnostjo, vztrajnostjo in vraščenostjo v zavest prebivalcev Slovenije izjemen primer v svetovnem merilu. Z zavedanjem o pomenu branja, s pretanjenim posluhom za umetnost in konkretnim poznavanjem življenjskih okoliščin otroka že več desetletij gradi dragocene bralne mostove med šolo in domovi. Kako daljnosežno in obsežno delo na področju promocije bralne kulture opravlja, povedo že številke: v programe šolske in predšolske bralne značke ter programe Medgeneracijskega branja se vsako leto vključuje več kot 140.000 otrok in samo v osnovnošolskih programih več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev). Bralna značka tudi pomembno prispeva k večjemu povezovanju vseh, ki v našem prostoru delujemo na področju dvigovanja bralne pismenosti in bralne kulture. Je nosilka številnih priznanj. Leta 2011 je ob 50-letnici delovanja prejela zlati znak Republike Slovenije, od leta 2019 je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zahvala predsednika Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Festival Oko besede / Argo, Društvo za humanistična vprašanja

Literarni festival Oko besede tradicionalno poteka vsako leto v Murski Soboti in predstavlja pomembno točko srečevanja mladinskih pisateljev, literarnih strokovnjakov, založnikov, bibliotekarjev, promotorjev bralne kulture in mladih bralcev.

Festival je nastal leta 1995 na pobudo založbe Franc-Franc, od leta 2016 pa ga producira ARGO, Društvo za humanistična vprašanja. Festival tako v letu 2020 praznuje zavidljivo 25. obletnico. 

Festival v svojem programu združuje simpozij v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga, okrogle mize, literarne matineje na pomurskih osnovnih in srednjih šolah, literarne in kritiške delavnice za študente in dijake Mlade oči, razstavo in podelitev nagrade večernica za najboljše slovensko mladinsko delo.Kot mesto srečevanj različnih akterjev na področju mladinske literature ter s svojimi strokovnimi doprinosi k področju pomembno prispeva k promociji branja kvalitetne literature za otroke in mlade tako med strokovno kot laično javnostjo. Takšnega festivala seveda ne bi bilo brez strokovnega in predanega dela programske in organizacijske ekipe, ki jo sestavljajo: Dragica Haramija, Norma Bale, Simona Cizar, Franci Just, Feri Lainšček, Vesna Radovanovič in Darka Tancer Kajnih.

Damjana Mustar, strokovna promotorka branja vseh generacij

Damjana Mustar s svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo ter sodelovanjem na različnih področjih tako znotraj Mestne knjižnice Kranj, v kateri je zaposlena, kot tudi širše, že vrsto let skrbi za ozaveščanje o pomenu branja, za razvoj bralne kulture na občinskem, regijskem in celo na nacionalnem nivoju. Svoje znanje in izkušnje posreduje na različnih oblikah strokovnega usposabljanja.

V različnih projektih združuje različne partnerje, ki spodbujajo branje. Aktivno sodeluje tako z mladimi kot bralci starejših generacij, jih povezuje, ter s projekti medgeneracijskega branja spodbuja k branju mladinske književnosti. Kot mentorica in strokovna sodelavka sodeluje v projektih Rastem s knjigo, Družinsko branje idr. Je vodja projekta Modro brati in kramljati, ki v Mestni knjižnici Kranj poteka že 10. leto in velja za enega od najuspešnejših projektov spodbujanja branja med odraslimi pri nas. Projekt je prejel mednarodno priznanje Jabolko kakovosti 2010 za projekte vseživljenjskega učenja, leta 2015 pa je Mestno knjižnico Kranj za ta projekt nagradila tudi Mednarodna zveza za pismenost. 

Agica Kovše, mladinska knjižničarka in pripovedovalka

Agica Kovše kot mladinska knjižničarka, zaposlena v Mariborski knjižnici s svojimi inovativnimi in medpodročnimi pristopi ter bibliopedagoškim delom že dve desetletji bogati slovenski prostor mladinskega knjižničarstva. V svojem delu nenehno raziskuje nove poti in se povezuje z izobraževalnimi in kulturnimi institucijami ter društvi v mestu in širše.

Njeno delo sloni na pretanjenem občutku za kakovostno otroško in mladinsko knjigo in ilustracijo, na raziskovanju kulturne dediščine in prežetosti s slovstveno folkloro. Posebej izstopa njeno delo na področju pripovedovanja tako za otroke kot za odraslo publiko. Kot redna pripovedovalka ekipe projekta Pravljični večeri za odrasle, ki ga vodi Mariborska knjižnica, s svojimi nastopi opazno prispeva k promociji in razvoju te umetnosti pri nas.Na pripovedovalski oder stopa kot izredna poznavalka in promotorka pohorske kulturne dediščine. Prav po tem, da zbira in v narečju posreduje legende, pravljice in zgodbe južnega Pohorja, je Agica Kovše široko in nenadomestljivo prepoznavna v vseslovenskem prostoru.

Anja Štefan

Anja Štefan je pisateljica, pesnica in pripovedovalka, ki v svojih delih nagovarja mlade bralce z jasnim, prečiščenim jezikom in izbranimi tematikami. Njena besedila so bila doslej prevedena, predelana v lutkovne predstave, ilustrirajo jih najboljše slovenske ilustratorke, njene pesmi pa so doživele uglasbitev. Izšlo je že več kot četrt milijona njenih knjig, saj njena dela doživljajo ponatise. Anja Štefan aktivno deluje na področju promocije mladinske književnosti in ima za seboj več kot 1300 nastopov v vrtcih, šolah in kulturnih ustanovah.

Njeno občinstvo sestavljajo tako mladi kot odrasli. Sodeluje s številnimi podporniki bralne kulture (npr. z Bralno značko in Pedagoško fakulteto v Ljubljani) ter izvaja samostojne delavnice in predavanja za vzgojiteljice, knjižničarke, pripovedovalke in druge. Že več kot 25 let sistematično dela za ponovno oživitev slovenskega ljudskega slovstva in spodbuja prepisovanje izročila ter izdajanje zbirk slovenskih ljudskih pravljic. Leta 1998 je ustanovila pripovedovalski festival Pravljice danes in ga vodila 20 let.

Maja Logar

Maja Logar je od leta 2000 vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici; že vrsto let je aktivna na področju spodbujanja bralne kulture, zlasti med mladimi bralci. Tvorno deluje na področju smernic za razvoj mladinskega knjižničarstva, hkrati pa ima pomembno vlogo pri povezovanju mladinskih knjižničarjev v splošnih in šolskih knjižnicah. Skrbi za povezanost področja in trajnostno sodelovanje z ustanovami, ki se ukvarjajo z branjem mladih (npr. Sekcija za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS, Zavod RS za šolstvo itd.).

Dva mandata je bila članica žirije za večernico, dolga leta je že članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga. Sodeluje v različnih bralnih projektih ter pri oblikovanju in izvedbi strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in knjižničarjev na področju mladinske književnosti. Pripravlja razstave ilustracij, vodi pogovore z mladinskimi ustvarjalci in pomaga pri pripravi Pravljičnega dne, sodeluje na strokovnih posvetih in piše članke s področja mladinskega knjižničarstva.

Vodnikova domačija pod vodstvom zavoda Divja misel

Vodnikova domačija je pod upraviteljstvom zavoda Divja misel v literarni prostor Ljubljane prinesla številne dogodke in vsebine, povezane z branjem, pisanjem in pripovedovanjem. Domačija se je povezala z domačimi in tujimi založniki, ustvarjalci in strokovnjaki s področja knjige in ustvarja bogat program za različne starostne skupine.

Predvsem izstopajo dogodki za otroke in mlade, ki spodbujajo k branju in promovirajo mladinsko književnost, na primer redni nedeljski otroški program Nedelce in odrske produkcije, ki temeljijo na knjigah in gostujejo tudi po drugih slovenskih kulturnih domovih. Vodnikova domačija organizira dva knjižna festivala: aprilski Festival angažiranega pisanja Itn. za mlade, ki je ena redkih literarnih vsebin namenjena starejši mladini, ter junijski Otroški knjižni festival. Domačija se povezuje tudi z drugimi ustanovami, predvsem v okviru festivalov (Pripovedovalski festival, Bobri itd.).

Projekt Knjigovanje DSP

Projekt sta leta 2015 zasnovali Aksinja Kermauner in Nina Kokelj, poteka pa v okviru Sekcije za otroško in mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev. Pri izvedbi projekta sodelujejo številni posamezniki (večinoma člani Sekcije za otroško in mladinsko književnost), pa tudi nekatere ustanove, npr. Javna agencija RS za knjigo, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in Slovenska sekcija IBBY.

Izdelava lutk na temo najljubših knjižnih junakov, ki so nato predstavljene na skupnem srečanju, gotovo spodbuja branje med mlajšimi (zlasti v vrtcih in nižjih razredih OŠ, pa tudi na višji stopnji OŠ). Vključeni učenci prejmejo knjižne nagrade in se srečajo s pisatelji in pisateljicami v prostorih DSP. Sodelujoči se predstavijo tudi na knjižnem sejmu, kar je širša spodbuda k bralnim aktivnostim za mlade bralce.

Glasba besed

Margarita Engle


Ko beremo, zrastejo duhu peruti.

Ko pišemo, nam zapojejo prsti.


Besede so bobni in flavte na listu,

so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,

so reka, ki teče, in slap, ki teleba,

metulj, ki zakroži visoko na nebu!


Besede nas vabijo k plesu –

ritmi in rime, utripi srca,

peket in prhut, stare in nove povesti,

take izmišljene, take resnične.


Kadar si udobno ugnezden doma

ali čez meje drviš proti novim deželam

in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi

vse tvoje.


Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi

postanejo glasba prihodnosti,

mir, prijateljstvo, radost:

melodija,

ki upa.


Prevedla Nada Grošelj

Margarita Engle

Rojena je bila leta 1951 v Los Angeles, v otroštvu pa je med preživljanjem poletij na Kubi razvila tudi globoko povezanost z materino domovino. Študirala je agronomijo in botaniko ter hkrati kreativno pisanje. Z možem živi v Kaliforniji.

Margarita Engle je kubansko-ameriška avtorica knjig v verzih, kot so The Surrender Tree (Drevo predaje), Enchanted Air (Začaran zrak), Forest World (Svet gozdov) in Drum Dream Girl (Sanjava bobnarka). Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. V letih 2017–2019 je bila lavreatka mladinske poezije (Young People’s Poet Laureate). Njene najnovejše knjige so With a Star in My Hand (Z zvezdo v roki), Dreams from Many Rivers (Sanje z mnogih rek) in Dancing Hands (Plešoče roke), sledijo Your Heart (Tvoje srce), My Sky (Moje nebo) in A Song of Frutas (Pesem sadja). Morda pa bomo v prihodnosti katero izmed njih prebirali tudi v slovenščini, v katero do zdaj še ni prevedeno nobeno njeno delo.

O poslanici: Glasba besed

Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.

Roger Melo

Rojen je bil leta 1965 v Braziliji. Leta 2014 je prejel nagrado Hansa Christiana Andersena! Ilustriral je več kot 100 knjig, kar 25 jih je avtorskih. Za ilustratorsko in pisateljsko delo je prejel številne nagrade v Braziliji in mednarodnem prostoru. Samostojne razstave je imel v Franciji, Italiji, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nemčiji, Peruju, Rusiji in Tajvanu. Njegovo delo je bilo predstavljeno tudi na neštetih skupinskih razstavah, na mednarodnih knjižnih sejmih in spominskih praznovanjih po vsem svetu. 

Njegove knjige so prevedene v 15 jezikov; izdane so v Argentini, Belgiji, Danski, Franciji, Iranu, Japonski, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nizozemski, na Švedskem, v Švici, Tajvanu in ZDA. V slovenščino ni prevedena nobena knjiga z njegovimi ilustracijami, morda pa bo kakšen prevod spodbudil njegov čudoviti plakat ob 2. aprilu.

Zasnova plakata ob 2. aprilu 2021

Na plakatu živali in ljudi z vseh celin navdihuje glasba besed, tako kot so mene s svojo glasbo, ritmom in utripom navdihnile poetične besede pesnice Margarite Engle.Ta edinstveni utrip izhaja iz utripa raznovrstnosti, iz utripa literature in drugih umetnosti, ki pomagajo otrokom po vsem svetu najti v svojem dojemanju tudi glas »drugih« – glas sveta.

S svojo predanostjo pravicam otrok, njihovim bralskim pravicam in pravicam do dobre literature je bila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vedno v mojem srcu in duši kot uresničitev možnosti ubranega večglasja. Mednarodni dan knjig za otroke vsako leto zagotavlja prav posebno in hkrati odlično izpeljano praznovanje takšnega zbora otrok po vsem svetu.Otroci so različni, mladi pesniki in mladi filozofi; samo prisluhnite njihovi poeziji, samo prisluhnite njihovemu utripu. Z Margaritinimi besedami: utrip srca, peket in prhut. Na plakatu sem poskušal upodobiti ta brezmejni zvok. Glasba, besede, podobe – vse tako brezmejno kot duša IBBY!

Peter Svetina

Peter Svetina je pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar, univerzitetni profesor. Leta 1995 je diplomiral iz slovenistike, magistriral leta 1999 in doktoriral leta 2001 iz starejše slovenske poezije. Piše poezijo in prozo za otroke, mladino in odrasle, strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih.

Ukvarja se tudi s prevajanjem iz angleškega, češkega, nemškega in hrvaškega jezika ter uredniškim delom, sodeluje na različnih simpozijih, pri urejanju zbornikov ter pri pripravil beril za pouk književnosti v osnovnih šolah. Njegova dela prevajajo v druge jezike in doživljajo predalavo za druge medije. Svetina je prejel več literarnih nagrad: nagrado slovenskega knjižnega sejma za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju (2002), nagrado za izvirno slovensko slikanico Klobuk gospoda Konstantina (2008), kar trikrat nagrado večernica za najboljše mladinsko delo (Ropotrana, 2013, Kako zorijo ježevci, 2016, Molitvice s stopnic, 2018) in Levstikova nagrada za knjigo Molitvice s stopnic (2017). Peter Svetina je vrhunski slovenski pisatelj, ki ga Slovenska sekcija IBBY kandidira za Andersenovo nagrado (2018, 2020), leta 2016 je bil s knjigo Ropotarna uvrščen na IBBY častno listo, Andersenova žirija pa jo je uvrstila na poseben priporočilni seznam izjemnih mladinskih knjig v mednarodnem prostoru.

 

Damijan Stepančič

Damijan Stepančič je ilustrator in slikar. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomiral iz slikarstva. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, ilustrira pa tudi za odrasle (revije Mladina, Albert). Ukvarja se s stripom in animacijo, likovno opremlja učbenike in priročnike, izdeluje lutke. Stepančič je prejemnik vrste nagrad, to so: nagrada za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani (1999), Smrekarjeva plaketa (2000 in 2002), Levstikova nagrada (2003, 2011), priznanje Hinka Smrekarja (2011), zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo (2011, 2014) in zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko poučno knjigo (2011), nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2012, 2013).

 Kot vrhunski slovenski ilustratorj je bil na predlog Slovenska sekcija IBBY uvrščen na IBBY častno listo 2010 in nominiran za Astrid Lindgren Memorial Award (2013, 2014, 2015) ter za Andersenovo nagrado (2020).

Lakota po besedah

Peter Svetina


LAKOTA PO BESEDAH


V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.


To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja. 


In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?


Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.


In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.


Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.


Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.


Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.


To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.


Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?


Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.


Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.

 

Kęstutis Kasparavičius

Kęstutis Kasparavičius (1954) je mednarodno uveljavljen litovski otroški pisatelj in ilustrator. V svet otroške književnosti je vstopil po dolgi ovinkasti poti; po končanem desetletnem šolanju na umetniški gimnaziji M. K. Čiurlionisa, kjer se je seznanjal z zborovskim dirigiranjem, je naposled spoznal, da bi se rad posvetil slikarstvu, zato se je vpisal na študij oblikovanja na Vilenski umetniški akademiji. Kasparavičiusove ilustracije je mogoče zlahka prepoznati, saj so portretirani objekti naslikani v značilnem realističnem slogu, notranji prostor je razgiban, perspektiva prepričljiva. Kasparavičius je ilustriral več kot 60 knjig, številne od njih je napisal sam. 

 

Berejo jih otroci širom po svetu (od Japonske do Amerike) v 27 jezikih. Avtor je imel doslej 20 samostojnih razstav; njegova dela so bila že trinajstkrat predstavljena na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni in so si prislužila številne ugledne knjižne nagrade po vsem svetu. Litovska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) je Kasparavičiusa že večkrat nominirala za Nagrado Hansa Christiana Andersena in Spominsko nagrado Astrid Lindgren.

V slovenščini imamo naslednje njegove knjige; vse so izšle pri KUD Sodobnost International.

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo


»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...« Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še marsikje po svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna.


A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. 


Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. 

Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.


Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi.


Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne?


Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj!


Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.


Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi!


Kęstutis Kasparavičius


Sponzor 2. aprila 2019, mednarodnega dneva knjig za otroke, je Litovska sekcija IBBY, poslanico je napisal in plakat ustvaril litovski otroški pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius.


Prevedel Klemen Pisk.


Plakat v pdf.

Zgibanka 2. april 2019 v pdf.

Bralna akcija 2. april.


Margarita Engle

Rojena je bila leta 1951 v Los Angeles, v otroštvu pa je med preživljanjem poletij na Kubi razvila tudi globoko povezanost z materino domovino. Študirala je agronomijo in botaniko ter hkrati kreativno pisanje. Z možem živi v Kaliforniji.

Margarita Engle je kubansko-ameriška avtorica knjig v verzih, kot so The Surrender Tree (Drevo predaje), Enchanted Air (Začaran zrak), Forest World (Svet gozdov) in Drum Dream Girl (Sanjava bobnarka). Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. V letih 2017–2019 je bila lavreatka mladinske poezije (Young People’s Poet Laureate). Njene najnovejše knjige so With a Star in My Hand (Z zvezdo v roki), Dreams from Many Rivers (Sanje z mnogih rek) in Dancing Hands (Plešoče roke), sledijo Your Heart (Tvoje srce), My Sky (Moje nebo) in A Song of Frutas (Pesem sadja). Morda pa bomo v prihodnosti katero izmed njih prebirali tudi v slovenščini, v katero do zdaj še ni prevedeno nobeno njeno delo.

O poslanici: Glasba besed


Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.O poslanici: Glasba besed Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.

Roger Mello

Rojen je bil leta 1965 v Braziliji. Leta 2014 je prejel nagrado Hansa Christiana Andersena! Ilustriral je več kot 100 knjig, kar 25 jih je avtorskih. Za ilustratorsko in pisateljsko delo je prejel številne nagrade v Braziliji in mednarodnem prostoru. Samostojne razstave je imel v Franciji, Italiji, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nemčiji, Peruju, Rusiji in Tajvanu. Njegovo delo je bilo predstavljeno tudi na neštetih skupinskih razstavah, na mednarodnih knjižnih sejmih in spominskih praznovanjih po vsem svetu. Njegove knjige so prevedene v 15 jezikov; izdane so v Argentini, Belgiji, Danski, Franciji, Iranu, Japonski, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nizozemski, na Švedskem, v Švici, Tajvanu in ZDA. V slovenščino ni prevedena nobena knjiga z njegovimi ilustracijami, morda pa bo kakšen prevod spodbudil njegov čudoviti plakat ob 2. aprilu.

Zasnova plakata ob 2. aprilu 2021


Na plakatu živali in ljudi z vseh celin navdihuje glasba besed, tako kot so mene s svojo glasbo, ritmom in utripom navdihnile poetične besede pesnice Margarite Engle.


Ta edinstveni utrip izhaja iz utripa raznovrstnosti, iz utripa literature in drugih umetnosti, ki pomagajo otrokom po vsem svetu najti v svojem dojemanju tudi glas »drugih« – glas sveta.


S svojo predanostjo pravicam otrok, njihovim bralskim pravicam in pravicam do dobre literature je bila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vedno v mojem srcu in duši kot uresničitev možnosti ubranega večglasja. Mednarodni dan knjig za otroke vsako leto zagotavlja prav posebno in hkrati odlično izpeljano praznovanje takšnega zbora otrok po vsem svetu.


Otroci so različni, mladi pesniki in mladi filozofi; samo prisluhnite njihovi poeziji, samo prisluhnite njihovemu utripu. Z Margaritinimi besedami: utrip srca, peket in prhut. Na plakatu sem poskušal upodobiti ta brezmejni zvok. Glasba, besede, podobe – vse tako brezmejno kot duša IBBY!